Šmarje so gručasta vas, ki je bila zgrajena v krogu okrog vaške cerkve, ki so jo zgradili leta 1620. Šmarje imajo okrog 140 prebivalcev, k njej pa sodijo še zaselki Hrastje, Potok in Jakulini. Krajevno skupnost Šmarje sestavljata še vasi Vrtovče in Zavino. Skozi Šmarje vodi pot, ki je bila nekoč glavna prometnica med Zgornjo Vipavsko dolino in Trstom. Naši predniki so to izkoristili za prodajo živine, vinske posode ter drugega blaga na sejmih, ki so jih tu prirejali kar trikrat na leto.

Jedro naselja Šmarje je spomeniško zaščiteno in sestavljeno iz baročne cerkve Marijinega imena ter ozkih gas, ki obkrožajo cerkev. Tukajšnja prvotna cerkev je bila zgrajena leta 1425 in leta 1620 razširjena. Ob razširitvi so iz prvotne cerkve naredili stransko kapelo, posvečeno sveti Luciji. V Šmarjah je duhovnija od leta 1630, župnija pa od leta 1867. Vsi oltarji v cerkvi so iz marmorja, umetniško izdelani v baročnem slogu. Zvonik, ki je bil pri stari cerkvi postavljen zunaj poslopja, je pri novi cerkvi znotraj ladje. Ob straneh glavnega oltarja sta kipa sv. Janeza Krstnika in sv. Roka. Ob straneh oltarja v stranski kapeli pa kipa sv. Barbare in sv. Agate. Oltarne slike so risane na platnu, izdelal jih je umetnik Kobau. Na stropu so freske slikarja Simona Ogrina iz leta 1883, ki so bile pred nekaj leti obnovljene. Na koru cerkve so stare pnevmatične orgle iz leta 1888, ki sta jih izdelala brata Zupan iz Kamne Gorice. Tudi te so bile pred nekaj leti temeljito obnovljene.

Naselje Šmarje se po dosegljivih pisnih virih prvič omenja leta 1240, o čemer priča zapis, da so kmetije okoli Šmarij sodile pod okrilje samostana Možac v Reziji. Vas so leta 1621 preimenovali iz Bainštegen v Šmarje. Že nemško ime, torej vinske stopnice, nam priča o pomenu vinogradništva in vinarstva za te kraje. Naši griči so bili že od nekdaj posejani z vinogradi, domače prebivalstvo pa odvisno od prodaje vina. Vas je sicer sodila pod oblast grofov Rihemberškega gradu, gospodarsko pa so bili močno navezani na Trst, kamor so prodajali vino in živino. Vas je bila izredno gospodarsko samostojna med letoma 1850 in 1927, ko je bila tu samostojna občina, svoj prvi vodovod pa so v vasi dobili tik pred začetkom prve svetovne vojne leta 1913. Od leta 1957 v vasi deluje zelo dejavno Prostovoljno gasilsko društvo Šmarje, poleg tega pa imamo še Kegljaški klub in Lovsko družino.

Od leta 2001 skozi Šmarje poteka Pohod po Vertovčevih poteh, ki skuša Matiji Vertovcu dati pravo veljavo, istega leta smo mu krajani tudi postavili doprsni kip pod cerkvijo ter ob njem seveda zasadili trto. Kip Vertovca je izdelal priznan kipar Mirsad Begić.

Šmarje boste najbolj pristno spoznali, če se boste sami sprehodili skozi star del vasi in izbrali kakšno od gas oziroma ozkih ulic. Katerokoli boste izbrali, vas bo presenetila s kakšnim kamnitim detajlom na oknih, vratih ali pročeljih hiš ter hlevov, posebej pa bodite pozorni na vrata in polkna, ki jih je na ekstemporih Med šmarenskimi griči poslikal mednarodno priznani slikar Azad Karim.

Nekoč so se Hrastje imenovale Stegovci. Na dvorišču ob prihodu v vas je bil nekoč samostan, o katerem je le malo znanega. Na istem dvorišču še vedno obstaja vodnjak oziroma štirna iz leta 1800, ki ima svoj izvir neokrnjene vode. Vas je polna zanimivih kamnitih detajlov in zagotovo vredna obiska.

Matija Vertovec se je rodil na Jakulinih 28. januarja 1784. Šolal se je najprej pri domačem duhovniku in v vipavski farni šoli, gimnazijo je obiskoval v Gorici, nato pa licej v Gradcu.

Leta 1807 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v Vipavi, nato je delo kaplana štiri leta opravljal na Planini, za tem pa kar 38 let-vse do svoje smrti leta 1851- v Podnanosu oziroma tedanjem Šentvidu opravljal delo vikarja. Matija Vertovec je bil napreden in spoštovan mož, že v mladih letih si je prisvojil znanje latinščine in grščine ter poleg hrvaščine še nemščine, italijanščine in francoščine. S pomočjo znanja jezikov je lahko preučeval in bral tedaj najpomembnejšo strokovno literaturo ter z lastnim zanimanjem in pridnostjo dosegel zavidljive uspehe na področju zgodovine, zemljepisa, kemije, fizike, astronomije in predvsem vinogradništva. Vertovca utemeljeno imenujemo za učitelja naših vinogradnikov. Na  področju vinogradništva in vinarstva sodi med najbolj plodne strokovne pisce 19. stoletja, saj je večinoma pisal v slovenskem jeziku. Ljudi je izobraževal in razsvetljeval, tako je na primer poskrbel za cepljenje proti epidemiji koz na Planini in pozneje v Šentvidu, posebno pozornost pa je, kot rečeno, namenjal učenju vinogradnikov. Napisal je več knjig, omeniti moramo predvsem Vinorejo-po kateri ima naše Turistično društvo Vinoreja Šmarje tudi ime, pa Kmetijsko Kemijo, Sporočilo slovenskim vinogradnikam sosebno vipavskim in primorskim ter ostala dela s področja zgodovine, kemije, zemljepisa, zvezdoslovja in vinogradništva. Med drugim je kot prvi poskusil spisati Slovensko občno zgodovino. Leta 2001 smo Matiju Vertovcu postavili doprsni kip v Šmarjah, leta 2008 pa še spominsko ploščo na njegovo rojstno hišo na Jakulinih. Njegov slovenski spis oziroma hvalospev: Vinske terte hvala je bila po vsej verjetnosti spodbuda za Prešernovo Zdravljico.

Vzpetina Školj daje s svojimi 418-imi metri višine varno zavetje Šmarjam. V jasnem vremenu je od tu razgled od Triglava pa do morja. Posebej se odpira pogled na Vipavsko dolino in Goriško ter na Kras. Od tod se posebej lepo vidi tudi značilna pozidava strnjenega dela vasi Šmarje, ki je zidan v krogu okrog cerkve.

Školj je bil zaradi višine in dobrega razgleda med drugo svetovno vojno pomembna strateška točka. Po kapitulaciji Italije so imeli mladinci in mladinke tod izvidniško stražo, ki je pravočasno napovedala gibanje Nemcev po Vipavski dolini in po poti med Branikom, oziroma tedanjim Rihemberkom in Štanjelom in tako rešila marsikatero življenje.

Na pobočju Školja, pod vrhom je še vedno ohranjen bunker, ki so ga uporabljali v času vojne. Med potjo po vrhu grebena Školja boste lahko opazili še nekaj zanimivosti. Najprej boste na desno pod potjo videli majhen raven travnik, kjer je bila nekoč manjša njiva, v katero so sadili »zelje« in še danes znajo lastniki parcele povedati, da se tam pravi »vrtiček«. Seveda so na taki višini preprečili, da bi jim slana pobrala pridelek.

Druga naravna zanimivost pa je star hrast s tremi debli. Školj je priljubljeno zbirališče pohodnikov iz Zgornje Vipavske doline, da je oddih po vzponu še prijetnejši, smo člani Turističnega društva Vinoreja Šmarje v letu 2010 na vrhu Školja postavili novo mizo in klopi.