Matija Vertovec se je rodil na Jakulinih 28. januarja 1784. Šolal se je najprej pri domačem duhovniku in v vipavski farni šoli, gimnazijo je obiskoval v Gorici, nato pa licej v Gradcu.

Leta 1807 je bil imenovan za duhovnega pomočnika v Vipavi, nato je delo kaplana štiri leta opravljal na Planini, za tem pa kar 38 let-vse do svoje smrti leta 1851- v Podnanosu oziroma tedanjem Šentvidu opravljal delo vikarja. Matija Vertovec je bil napreden in spoštovan mož, že v mladih letih si je prisvojil znanje latinščine in grščine ter poleg hrvaščine še nemščine, italijanščine in francoščine. S pomočjo znanja jezikov je lahko preučeval in bral tedaj najpomembnejšo strokovno literaturo ter z lastnim zanimanjem in pridnostjo dosegel zavidljive uspehe na področju zgodovine, zemljepisa, kemije, fizike, astronomije in predvsem vinogradništva. Vertovca utemeljeno imenujemo za učitelja naših vinogradnikov. Na  področju vinogradništva in vinarstva sodi med najbolj plodne strokovne pisce 19. stoletja, saj je večinoma pisal v slovenskem jeziku. Ljudi je izobraževal in razsvetljeval, tako je na primer poskrbel za cepljenje proti epidemiji koz na Planini in pozneje v Šentvidu, posebno pozornost pa je, kot rečeno, namenjal učenju vinogradnikov. Napisal je več knjig, omeniti moramo predvsem Vinorejo-po kateri ima naše Turistično društvo Vinoreja Šmarje tudi ime, pa Kmetijsko Kemijo, Sporočilo slovenskim vinogradnikam sosebno vipavskim in primorskim ter ostala dela s področja zgodovine, kemije, zemljepisa, zvezdoslovja in vinogradništva. Med drugim je kot prvi poskusil spisati Slovensko občno zgodovino. Leta 2001 smo Matiju Vertovcu postavili doprsni kip v Šmarjah, leta 2008 pa še spominsko ploščo na njegovo rojstno hišo na Jakulinih. Njegov slovenski spis oziroma hvalospev: Vinske terte hvala je bila po vsej verjetnosti spodbuda za Prešernovo Zdravljico.